Zdenka Gustinčič je otroštvo in mladost preživljala na domačiji v Grgarju, po domače na Fobškem Kalu, zato je bila na to lokacijo še posebej navezana Sedaj je ta družinska hiša, v kateri je bila včasih gostilna, v lasti fundacije.
Fundacija že peto leto uspešno izvršuje svoje poslanstvo v SReČNI hiši v Novi Gorici, sedaj pa je s programom LAS v objemu sonca in iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) oživela še SReČNA hiša na Fobškem Kalu. S projektom Hiša na Kalu, se v rojstni hiši Zdenke Gustinčič vzpostavlja večnamenski prostor, ki spodbuja, razvija ter zagotavlja medgeneracijsko sodelovanje in kakovostno preživljanje prostega časa. Hiša na Kalu je oddaljena od centra Nove Gorice le 10 minut vožnje z avtom, ter se nahaja v zaledju Nove Gorice, blizu Grgarja, obdana s prečudovito naravo.
V skladu z zastavljenimi cilji in s partnerji v projektu se je že vzpostavil študijski vrt z sadovnjakom, trtami in zeliščnim vrtom, ki ga oskrbuje in vodi Ajda Goriška – Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje, vključno s šolo in ozaveščanjem o biodinamiki tako za člane kot ne člane društva.
Partner v projektu je tudi podjetje Medigo, ki izvaja predavanja o negovanju in oskrbi bolnika na domu, pravem izboru medicinskih in ortopedskih pripomočkov, pravicah pri negi doma in podpori negovalcem, saj živimo v času ko je starostnikov vedno več in tudi vse več ljudi, ki so odvisni od pomoči svojcev. Izobraževanje in podpora svojcem koristi, da lažje in dalj časa nudijo oskrbo svojemu onemoglemu družinskemu članu. Obenem se bo organiziral tudi Klub svojcev za izmenjavo izkušenj pri negi in opore pri vsakodnevnih izzivih nege bolnika v domačem okolju.
Ravno tako se organizirajo dejavnosti za mlade, saj partner Ustanova Silvana Furlana izvaja šolo multimedijskega učenja z delavnicami in zaključno fotografsko/video razstavo, s poudarkom na medgeneracijskem sobivanju in sobivanju z naravo na podeželju. Multimedijski pristop v podeželskem okolju so izbrali z namenom, da vključeni posamezniki skozi objektiv najdejo pot za izražanje svojih potencialov ter vzpostavijo komunikacijo s svetom okoli sebe. Tudi v poletnih mesecih ne primanjkuje aktivnosti na Fobškem Kalu. Krajevna skupnost Ravnica organizira Poletje na Kalu, kjer izvaja raznovrstne programske vsebine za vzdrževanje in zagotavljanje psihosocialnega zdravja, ter kvalitetno preživljanje prostega časa: vadbe za ženske in mlade, masaže, druženja upokojencev in starejših, kulturni program v naravi. Z njimi želijo ozaveščati in krepiti opolnomočenje vseh na področju zdravega načina življenja, skrb za telo, druženje in kulturno udejstvovanje.
S tem projektom se je oblikoval inovativen in srčen model medgeneracijskega povezovanja, ki v čistem, naravnem okolju aktivira in uporablja neizkoriščen in opuščen objekt. Čas dokazuje, da je zares veliko prednosti, ki jih ponuja lokacija v tako čisti in neokrnjeni naravi in v lepem okolju, kar vsekakor pomeni veliko pridobitev za posameznika in za širšo skupnost. Hiša na Kalu omogoča ravno to, v naravi se napolniti z energijo, se povezati s srčnimi ljudmi in se obogatiti z novim znanjem, izkušnjami ter podpirati in slediti zgodbi, ki jo je v izziv in navdih vsem nam, začela Zdenka Gustinčič.
Napisala: Lilijana Reljič
FOBŠKI KAL skozi čas
pripravila: Justina Doljak
Kje je Fobški Kal?
Fobca – vasica 13 hiš je stisnjena v podnožje Podlaške gore, je najbližje sosedstvo dvema domačijama na Fobškem Kalu. Od tu navzgor po lepi gozdni poti, pridemo v dobrih petnajstih minutah na Fobši Kal. Iz Grgarja po glavni cesti za v Čepovan je do Kala 2 km. Od kod ime Fobški kal? Tu imajo kmetje iz Fobce svoje parcele, travnike in senožeti in tu je bil velik kal za napajanje živine. Ustno izročilo pravi, da je bilo že v davnini pomembno »počivališče«, ko so ljudje s vprego, ali peš potovali iz Vipavske doline na Tolminsko. Tedaj, ko še ni bilo železnice, niti prave ceste po Soški dolini, je bila to najkrajša povezava Tolminske z Goriško. Prometnica je bila tedaj le slab kolovoz, ki je potekal navzgor iz Solkana, preko Grgarja, do Fobce in od tu strmo navzgor do Fobškega Kala, kjer se svet prevesi v 15 km dolgo suho Čepovansko dolino. Preden je bila v drugi polovici 19. stoletja zgrajena današnja trasa ceste iz Grgarja proti Čepovanu, je pot potekala iz Grgarja pod Bregom (Štejnšce) in prišla ven v Strnici. V začetku vasi Fobca je zavila strmo navzgor proti Kalu (današnja steza). To je bila velika strmina za vozove, vprežna živina je zelo trpela. Zato so od Gadnikovih navzgor, naredili ovinek nad Žbončevo hišo in tako premagali največjo strmino. Po tej poti so domačini, ki so imeli parcele na Fobškem Kalu, vozili seno, steljo, drva, in druge pridelke. Po tej poti so ljudje s hribov hodili v dolino, romarji s Tolminske na Sveto goro… Še po 2. svetovni vojni, so po njej domačini s Kala v Fobco vozili z volovsko vprego. Danes je to lepo urejena pešpot, ki se je zaraščala, a jo je v zadnjem letu počistil domačin Ivan Pavlin in vabi ljubitelje narave na lažji sprehod.
Fobški Kal med obema vojnama
Na Fobškem Kalu sta dve domačiji. Med obema vojnama, sta bili v obeh hišah gostilni. V »ta veliki hiši« jebila gostilna in kavarna Jevšček(1878 – 1932). Ali je bila tu gostilna že prej, ni znano. Gostilno v hiši zraven, pri Kalarjevih, pa sta imela gostilno Pavla in Anton Pavlin. Desno ob cesti iz smeri Grgarja je bil kal, kjer je bila vedno na voljo voda za napajanje živine in za počitek. (zdaj kala ni več). Tu se od glavne ceste navzgor odcepi pot do Madonov, Podlak in naprej na Banjšice. Veliko ljudi je tisti čas hodilo dol od Madonov prek Fobškega Kala v Gorico, tudi Lokovčani. Ženske so nosile maslo, jajca, peteline… in nazaj za denar od prodaje nakupljene reči za dom. Leta 1922 je pričel enkrat dnevno voziti Ribbijev avtobus na progi Gorica – Čepovan. Tedaj je bila na Fobškem Kalu avtobusna postaja. Ljudje, ali so hodili peš, ali se pripeljali z avtobusom, so odšli v eno, ali drugo gostilno. Druženje, odžejanje, izmenjava vaških novic in počitek pred hojo navzgor, ali napoj in počitek živine v kalu – vse to sta nudili gostilni. Ob nedeljah pa tudi harmonika.
Leta 1932 je gospodar Štefan Jevšček tragično preminil. Gostilno je prevzel sin Štefan Jevšček mlajši (1911 – 1952). Med vojno ni bilo gostilne. Po vojni, ko je prišel iz vojske je vložil prošnjo za nadaljevanje dejavnosti. Leta 1948 je dobil od Okrajnega ljudskega odbora pozitivno rešeno odločbo. Žal je zbolel in umrl brez potomcev. V družini Jevšček na Kali je bilo pet otrok, poleg njega še štiri sestre, ki so že pred vojno odšle. Je osamela.
Vrnitev – Družina Gustinčič
Leta 1960 se je najmlajša hčerka Ljudmila Jevšček – poročena Gustinčič z možem Marjanom in 10 letno hčerko vrnila v prazen rojstni dom. Tu je odraščala njuna edinka Zdenka. V osnovno šolo je hodila do Grgarja peš, naprej s šolskim avtobusom v Solkan, gimnazijo je končala v Novi Gorici, pravno fakulteto v Ljubljani. Zaposlila se je v Novi Gorici, najprej kot sodnica in nato leta 1993 kot prva notarka na Goriškem. Po očetovi smrti sta se z mamo preselili v Novo Gorico. Hiša na Fobškem Kalu je ponovno osamela. Z mamo sta jo obiskovali in ljubili ta njun miren svet!
Fundacija Zdenke Gustinčič
Leta 2011 je Zdenka Gustinčič izgubila boj z boleznijo. Svojih otrok ni imela. Napisala je lastnoročno oporoko in skrbništvo oporoke predala prijateljici Lilijani Reljič.
Njena dolgoletna želja je bila, da bi hiša, rodni dom mame in dom njenega odraščanja na Fobškem Kalu oživela. Želela je, da bi se hiša preuredila v majhen, prijazen, domač dom za ostarele.
Od njene zapuščine je bila ustanovljena Ustanova Zdenke Gustinčič – fundacija za dobro ljudi in narave. 16. junija 2022 je bila uradno odprta v celoti preurejena Zdenkina hiša na Fobškem Kalu. Prelepi notranji prostori, urejena okolica, lepa narava in pomembna zgodovinska lokacija!
V okviru fundacije trenutno deluje okrog 45 prostovoljcev, ki veliko dela opravijo brez plačila, a z velikim navdušenjem in entuziazmom.
Na predstavitvi je pred veliko množico obiskovalcev delo fundacije predstavila ga. Reljič, kulturni program so izvedli učenci osnovne šole Čepovan in Grgar. Pred glavnim vhodom je hiši podelil blagoslov p. Bogdan Knavs s Svete Gore, trak sta prerezala Zdenkina sestrična in bratranec.
Naj patrov blagoslov napolni hišo z vsebinami, kot je v zapuščini napisala Zdenka: HIŠA za dobro ljudi in narave. Lokacija je tako lepa, vsem nam na dosegu roke.
Zdenkina hiša vabi!
Bog ji povrni!